Najti svoj ritem v svetu, ki narekuje tempo ter dinamiko je nekaj, kar nam vsem pripada. Pa vendar si to ne upamo ali pa ne znamo vzeti. Morda se ne začne s "še več hitenja" proti sebi, temveč z upočasnitvijo in stikom, ki se zgodi spontano, ko prisluhnemo ritmu svojega telesa.
Verjamem, da je potovanje vase celosten proces, ki od nas zahteva, da se ponovno srečamo z deli sebe, ki smo jih morda pozabili. Ob tem predvsem pomislim na telo, ki nosi toliko informacij o naših globinah duševnosti in je lahko vodnik na poti osebnega raziskovanja.
Telo in duševnost nista ločena. Vsak torej zrcali drugega in v tem sodelovanju soobstajata. Klienti, ki pridejo na terapijo pa v veliki večini sebe ne zaznavajo kot celostno bitje. Želja po psihoterapiji je velikokrat tudi hrepenenje, da znova postanemo celi ter celoviti. Simptomatika s katero prihajamo na terapijo (anksioznost, depresivnost itd.) so simptomi, ki sporočajo ravno to, da določeni deli nas znova potrebujejo integracijo, da bi lahko celovito delovali v svetu. Varen prostor, je tisto jedro kjer se terapija lahko začne. A mnogi mislijo, da varen prostor ustvari terapevt. Sama menim, da se varen prostor v resnici ustvari, ko obe strani (klient in terapevt) v stiku en drugega soobstajata in se v tem soobstajanju počutita dobro, sprejeto, slišano itd.
Pri svojem delu se sama kot terapevt skušam kar najbolje uglasiti s svojim telesom. To mi pomaga ostajati v stiku ter znotraj svojega lastnega centra opazovati ter poslušati klienta. Telo ni instrument, deluje pa mnogokrat kot tankočutni seznogram, ki zaznava ogromno informacij o okolici in nas samih.
Vstop v čustven svet ima mnogo vrat. Sama rada potrkam preko telesa ter ob tem klienta spodbujam k prepoznavi notranjih vzgibov, ki jih ob tem čuti, zaznava, prepoznava. Telo je del nas, ki smo ga v večini precej odcepili od svojega zavestnega delovanja. Če smo mu pripravljeni zopet prisluhniti vem, da nam ima veliko za podeliti.
Telo ni instrument, deluje pa mnogokrat kot tankočutni seznogram, ki zaznava ogromno informacij o okolici in nas samih.
Več o programih, ki spodbujajo somatično učenje lahko preberete na spletni strani našega društva Moave - psihologija v gibanju.
Comments